MOJI ZAPOSLENI IN BODOČE POSLOVANJE
Prva postavitev je bila na temo mojih zaposlenih in bodočega poslovanja, kar je potem pripeljalo tudi do osvetlitve in razrešitve spora z očetom, ki sva ga takrat še imela. Vse, kar se je tam pokazalo, kar sem videl skozi elemente in sliko, se je v naslednjih mesecih dejansko odvijalo pred menoj.
O meni in mojem poslu
Sem izučen avtomehanik, strojni tehnik. Začel sem s 16 leti, doma v Šmartem ob Savi, pri svojem očetu. V pol manjši delavnici kot jo imam danes, mi je oče počasi predajal posle. Ko se je leta 2011 upokojil, sem delavnico prevzel v celoti. Smo avtomehanična delavnica in vulkanizerstvo. Specializirani smo za nemška vozila (VW, Seat, Škoda, BMW, Mercedes) in avtomobile evropske proizvodnje (Pegueot, Renault). Delamo tudi en del čolnov, v smislu motorjev, izvenkrmnih in vgradnih. Živim za Bežigradom s partnerko Mojco.
V ekipi sva dva, eden nas je zapustil, zato iščem novega fanta. Težko dobim dobre fante, večina ne vidi sama dela. Ko dokonča, gleda v zrak, namesto da bi vzel naslednje delo. Ta zdajšni pa je tak, da sam najde delo. Ko pa res zmanjka, pride k meni: »Šef, kaj pa zdaj«. Tudi račun zna sam napisati in temu res zaupam. Rabim še enega, da b njegov njemu pomočnik. Sam nimam več toliko časa za delo v delavnici. Ne, da ne bi želel, ampak papirologija, stranke in telefoni mi zapolnijo čas. Želim si, da bi lahko še kdaj kaj sam popravil, ker imam to žilico, a so stranke in telefoni pomembnejši.
Selitev delavnice
Leta 2014 sem jo preselil na to lokacijo, kjer imam sedaj čisto svojo delavnico, še enkrat večjo kot v Šmartnem, kjer še vedno živita moja starša. Za selitev sta bila dva razloga.
Prvi je bil, da sva se tudi midva, tako kot večina očetov in sinov, težko sporazumela okrog posla. Moji pogledi so bili precej drugačni, delavnico in posle pa je vodil oče.
Drugi pa je bil velikost delavnice. Tam je bil prostor bistveno manjši. Tukaj je že samo parking bistveno večji.
Načrti za prihodnost
Želim imeti 3 zaposlene. Kolega, vodja velike in uspšene ljubljanske delavnice s 50 zaposlenimi, mi je svetoval, da je največja obvladljiva velikost avtomehanične delavnice 7 ljudi. Jaz si želim, da smo tirje. Glavni cilj je: še vedno sem jaz šef, a da bi lahko imel enega nadzornega v delavnici. Tako imam jaz čas za stranke, telefone, nabavo materiala, za poslovodenje.
Prvo srečanje s sistemskimi postavitvami
Predstavila mi jih je moja punca Mojca. Prva postavitev je bila družinska v Mariboru pri Duški. Bil sem le kot udeleženec, nisem želel sodelovati kot predstavnik. Tam je bilo vse v tišini, bilo mi je nerodno, ker ni bilo verbalno. Ko me je Mojčina prijateljica Nina povabila k Nataši Čebulj, mi je bilo dosti lažje. Nataša se je pogovarjala, z besedami mi je vse odlično razložila. Besede sem razumel in lahko sem sodeloval.
Moja poslovna postavitev
Prva postavitev je bila moji zaposleni in moje bodoče poslovanje, kar je potem pripeljalo tudi do osvetlitve in razrešitve spora z očetom. Vse, kar se je tam pokazalo, kar sem videl skozi elemente in sliko, se je v naslednjih mesecih dejansko odvijalo pred menoj.
Lej ga zlomka, vse je res!
In je bilo fajn. Kot moški me je presenetilo, da sem sploh spustil solzo. To mi je najbolj fascinantno. In pa spor z očetom, ki se je v postavitvi razrešil – kar opažam tudi v realnem življenju. Ne teži več, ne po telefonu, ne, ko pride sem. Kako on to čuti, ne vem, ni mi najbolj jasno.
Tretja zadeva pa je poslovni vidik: mesec za mesecem je število klientov raslo, ravno tako, kot sem videl v postavitvi.
V postavitvi sem preverjal, ali naj grem s partnerji v posel. Videl sem, da ni dobro, da grem z njimi, zato sem se tudi odločil za samostojno pot. Še vedno smo prijatelji, bilo pa je veliko vprašanj, zakaj ne in težko sem jim odgovarjal.
Do takrat sem bil vedno voden, nisem si upal sam biti vodja, ne v šoli, ne poslovno. Vedno sem se pustil, da me je kdo potunkal; doma starši, potem bivša punca in kasneje nekateri prijatelji. Stalno je prihajal nekdo v drugi obleki, da bi me izkoristil. Za ta uvid glede partnerjev sem hvaležen, ker sicer bi bil spet hlapec. Saj je pot trnova, a toliko slajša.
Postavitve pokažejo resnico
V postavitvi sem preverjal številke: nove stranke in denar. To sem najbolj opazil, tiste ključne, ki se jih spomnim. Najbrž sem kaj tudi pozabil. Torej finance in nove stranke – iz dneva v dan so prihajale tako kot sem videl v postavitvi. V bistvu sem se obenem smejal iin jokal. Posel se je obračal tako, kot sem v postavitvi videl sllike. Točno tako, nič drugače.
V postavitvi sem tudi razrešil prevzem blagovne znamke Avto Perovšek, ki je bila očetova last. Pred postavitvijo sem čutil, da sem to podjetje jaz njemu vzel. Praktično čez noč sem se odločil in preselil na to lokacijo. V postavitvi pa sta se najina predstavnika objela in predstavnik za mojega očeta je mojemu predstavniku izročil podjetje, povedal, da sem priden in marljiv. Prej tega nikoli nisva naredila, o tem nisva govorila in nisva se dogovorila na lep način. Takrat v postavitvi je bilo to storjeno in to je bil trenutek, ko sem se zjokal.
Izkušnja, ki jo priporočam
Na postavitvi sem bil precej živčen, saj je bilo to zame nekaj novega, moja prva lastna postavitev. Prej se niti nisem poglabljal v take stvari. Zdaj vem, da je res nekaj na tem in postavitve so mi postale domače. Jaz kot moški, neenergetski tip, me je stvar popolnoma prevzela in stalno raziskujem v tej smeri. Zelo je zanimiva in uporabna, sploh za poslovne odločitve in dileme
Gašper Perovšek, avtomehanik
objavljeno v mesečniku Sistemska zavedanja 34, april 2020