Prilagoditi se, preživeti in uspeti. In to obdržati na dolgi rok. Torej nenehno se prilagajati, živeti in uspevati. Z zavedanjem sistemov, sistemskim razmišljanjem in delovanjem gre trajnostno in socialno odgovorno.
Poslovni sistem je izjemno zapletena mreža vzrokov in posledic, za katere se ne moremo nadejati, da jih bomo kdaj v celoti dojeli. In ko mislimo, da smo jih, se spremenijo. Pomaga, če organizacijo ali kar cel svet opazujemo in dojemamo na višji, sicer bolj grobi ravni, a tam lahko opazujemo trende in ne posameznih interakcij.
Vam je znana situacija, ko vaša najboljša prijateljica vidi vašo situacijo mnogo bolj jasno kot vi, ki ste vanjo neposredno vpleteni. Vaše videnje je zaradi različnih razlogov in vzrokov, povezanih z vami osebno, nerealna. Vendar to ugotovite šele, ko situacija mine in se od nje oddaljite.
Ljudje smo nagnjeni k pristranskosti pri ocenjevanju samega sebe. Zato oseba, ki dobro pozna situacijo, vendar ne trpi zaradi teh pristranskosti, lahko mnogo bolj jasno oceni položaj (nevtralni pogled). Igralec, ki ni v središču zadevnega sistema, lahko zazna bistveno bolje od tistega, ki je sredi dogajanja, ker ni pristranski kot osrednji akter. Tesno sodelovanje v sistemu neizogibno prinaša pristranskosti v delovanju, saj mora udeleženec upoštevati ne le sisteme zunaj sebe, ampak tudi dvosmerno interakcija med samim seboj in sistemom.
Sistemski pristop torej lahko razumemo kot prilagoditev našega mentalnega modela tako, da se čim bolj ujema z resničnim svetom. Kajti naše pristranskosti izkrivljajo naše dojemanje sveta, naše interakcije z njim in drugimi akterji in s tem posledično tudi rezultat.
Velja prepričanje, da ljudje sebe dojemamo kot ločene posameznike, ki obstajajo neodvisno, v resnici pa smo del niza zapletenih sistemov. Smo del celote in celota je mnogo bolj pomembna kot njeni deli. Sistem je zgrajen tako iz medsebojne povezanosti svojih posameznih elementov kot iz samih posameznih elementov. Sistem ima tudi moč ustvarjanja onkraj tega, kar lahko prinesejo njegovi elementi. Sistem ima svoje nove funkcije, ki jih ne moremo omejiti zgolj na značilnosti njegovih posameznih elementov. Kljub temu, da ima sistem primat nad njegovimi elementi, saj ti lahko vplivajo na naravo sistema.
Posamezniki lahko vplivamo na sistem. Ne le s tem, da ga vzdržujemo, ampak lahko že z majhno spremembo vedenja vplivamo na sistem v globino. Da bi to storili namenoma, potrebujemo sistemsko inteligenco ali sistemsko zavedanje. To pomeni, da se zavedamo obstoja sistema in njegove strukture, da razumemo, kakšen vpliv ima sistem na nas in na druge posameznike, ki ga sestavljajo. Da se zavedamo lastnega mesta v sistemu in smo ga zmožni videti z očmi drugega. Tak pogled nas vabi, da vidimo svet in naš prostor kot del množice povezav in odnosov. Vse je povezano in vsi smo vse.
Oseba, ki je voljna pristopiti sistemsko, bo poskušala izboljšati sistem, a ne zgolj zase, temveč za dobro vseh delov sistema in za dobro sistema samega. Dober primer je »zeleni potrošnik«, ki svoje nakupovalne navade spreminja v prid planetu prijaznih proizvodov v prepričanju, da s tem pripomore k zdravju planeta.
Zdaj, ko to vemo, kako se lotiti sprememb? Poglejmo na primeru, ki ni deloval.
Konec prejšnjega stoletja je bila pogosta praksa ameriških proizvajalcev avtomobilov, da so ponujali zelo kratkoročne najeme za svoje avtomobile, ker so računali, da bo to povečalo prodajo. Kupci naj bi se zato hitreje, lažje in z manj tveganja odločali za nakup novega avtomobila. Kar pa niso upoštevali, je bil trg rabljenih avtomobilov, ki odreagira z zamikom. Ta je bil poplavljena s temi skoraj novimi vozili – dejanje je znižalo cene rabljenih avtomobilov. Nastala je povratna zanka, v kateri je še več ljudi po preteku najemne dobe oddalo svoj rabljeni avto, lojalnost kupcev je še bolj padla in vse to se je odrazilo na dobičku podjetij, proizvajalcev avtomobilov.
Na videz racionalna odločitev, ki je kratkoročno pospešila prodajo avtomobilov, a je spregledala soodvisnost trgov (delov sistema), je na koncu dosegla ravno nasprotno od želenega, v tem primeru sicer kratkoročno povečala, a na dolgi rok zmanjšala prodajo avtomobilov.
Upravljanje sprememb je torej ključ do uspeha pri razvojnih projektih. Vendar pa le redkim uspe uvesti te spremembe. Zakaj?
Senge (1990) pravi, da se “ljudje želijo spremeniti, ne pa da jih spreminjajo drugi”. Kako bi si lahko pomagali in omogočili organizacijam, da se spremenijo, ne da bi jih spremenili? Večina ljudi želi imeti nenehne spremembe v svojem življenju. In večina podjetij se sooča s konstantnimi pritiski po spremembah na trgih, v podjetju, v načinih dela, pri proizvodih in pri svojih strankah. Zdi se, da deluje sistem, ki generira spremembe, ki večinoma uvaja spremembe na podlagi ekonomskih in dobičkonosnih razlogov, ne pa zaradi ustvarjanja boljših izdelkov za kupce, več kompetenc, veščin in zanja zaposlenih ali nove priložnosti za dobavitelje.
Kako uspešno uvajati spremembe v podjetje tako, da so v korist tako sistema podjetja kot vseh njegovih delov?
- Razumevanje svojega sistema, kdo vse je vključen in kakšno je njihovo dojemanje situacije, zadeve.
- Ne podcenjujte potrebe po deljenju celotne slike (big picture) in vizije. To daje ljudjem priložnost, da se vidijo v celoti.
- Zgradite varno okolje, kjer zbirate in prisluhnete različnim pogledom terpodpirate odprto komunikacijo.
- Uporabite orodja vizualizacije spremembe in korakov do vizije.sprememb in korakov do vizije.
Vsi ti štirje elementi so značilnosti sistemskega pristopa.
Mojca Justin, urednica mesečnika Sistemska zavedanja za organizacijske in poslovne sisteme