POLETNI ODDIH NA OTOKU IŽ – Glas je moj univerzum – samoraziskovanje skozi arhetipe in odkrivanje potenciala skozi svoj glas z Ljobo Jenče

Glas je moj univerzum –

samoraziskovanje skozi arhetipe in odkrivanje potenciala skozi svoj glas 

Kdor poje, bolj živi.

Petje je najpreprostejši duhovni dar človeku. Dan tako otroku, kot starcu. Ko duša igra na telo. V vseh ljudstvih sveta je petje vsakdanji ritual, ki povezuje ljudi v skupnost, človeka samega pa s samim seboj, življenjem in višjo razsežnostjo, ki se ob petju skozenj pretaka v svet.

Z ozaveščenim petjem melodij in glasov vzpostavljamo harmonijo naših notranjih energij, vibracije organov, sistem metabolizma in čustev, kakor tudi spoznavnih sposobnosti. Z ozaveščenim petjem človek izgrajuje tudi novo vitalno, eterično telo.

Uglaševalske vilice planetov nam bodo v skromno oporo za vstop v svet glasbe sfer, za katero upravičeno lahko rečemo, da je utrip božjega srca.

Ljoba Jenče je eden vodilnih glasov slovenske kulturne dediščine in je gostovala že skoraj po vsem svetu. Tako na svetih mestih kapele neuničljivosti v palači bogov Potala v Lhasi, cerkvi Kristusa Spasitelja v Moskvi, kot svetovnih centrih, v dvorani Združenih narodov v New Yorku, sedežu Unesca v Parizu, Kraljevi akademiji v Londonu in doma v Sloveniji ob razstavi tisočletja Brižinski spomeniki v Nuk in drugod.

V ustnem izročilu niso le ljudske pesmi, temveč je tudi liturgija, glas narave in vesolja. V njem je prepoznala glas zemlje, ljudi in večnosti. Človek ga nosi v sebi, vendar ga mora prepoznati in aktivirati. Molit. Prepevat. To je sveto mesto.

Izkušnjo želi posredovati naprej. Njen zadnji projekt z režiserko Jasno Hribernik: Komunikacija eholokacija (2020, Pixxelpoint, KD Nova Gorica) vzpostavlja komunikacijo z največjimi bitji planeta, kiti in izpostavlja vprašanje naše civilizacije, kako naprej!? Ljoba to vidi kot pot dajanja sebe z najboljšim, kar ima, s svojim glasom.