Sistemska postavitev je kot kompas do vaših srčnih želja. Noben podjetnik nima podjetja, ker mu je dolgčas ali zgolj zaradi zaslužka. Ampak zato, ker ima nek višji cilj. Tega lahko dosežemo po ravni črti ali na okoli. S postavitvijo je ta proces bistveno krajši. In v poslu govorimo o času, denarju in živcih. Ja, dovolite si …
Siniša, povej nam kaj o sebi: kdo si in kaj delaš?
Sem Siniša, podjetnik, ki ima za sabo že 15 let izobraževanja: marketinga, prodaje, osebne transformacije. Ker v življenju podjetnika niso dovolj le vodstvene veščine – treba je delati na vsem. Ko delaš z ljudmi, moraš iz sebe, vedeti nekaj tudi o stresnih situacijah, o konfliktih, kako speljati pogovor, kako razvijati potenciale – svoje in od sodelavcev. V srcu nosimo veliko več, kot se zavedamo. Če bi ta znanja prejeli v srednji šoli, bi bilo bistveno drugače. Saj ne gre le za poslovno življenje, tudi recimo v partnerstvu je enako: v odnosu moški ženska je na primer ona kinestet, moški pa je aditiven. Takoj si lahko v konfliktu in če še ne veš, kako to skomunicirati … težave so tu.
Menim, da je prišel trenutek, ko smo ta znanja prenehali skrivati in da kdor želi, lahko na tem dela. Da se podjetniki med sabo povežemo, izmenjujemo znanja in se med sabo učimo. In prenehamo uveljavljati svoje karakterje. Zadnjih 5 let sem imel prek 70.000 ljudi na seminarjih, ki sem jih izvedel po evropskih državah, tudi v Turčiji, v Aziji in Singapurju. Slovenija je lepa, a mi je na trenutke majhna.
Pred leti sem delal z učiteljem, ki me ja postavil pod hladen tuš, ko mi je rekel: “Siniša, ti si tak egoist, da ga ni. Eno je, koliko si pomagal ljudem, drugo pa je, koliko bi jim lahko. In to sta dve ločeni zadevi.” Kitajski pregovor, ki mi je sedel: če imaš znanje, sposobnosti, veščine in si jih zlorabil, je to sveta kršitev. Če pa imaš to in nisi naredil nič dobrega, je to še večja sveta kršitev. Kar pomeni, če mi znanje imamo in nismo s tem nič naredili, je to še hujša kršitev in torej večja odgovornost. Torej mi, ki nam je dano, da imamo določena znanja in sposobnosti, imamo dolžnost in odgovornost, da jih delimo.
Kdaj in kako so te srečale sistemske postavitve?
Pred 7 leti sem prvič srečal Natašo Čebulj. Ona je že takrat živela svoje poslanstvo, zato me je pritegnila. Všeč mi je bila njena energija. Nekaterih stvari, ki mi jih je takrat povedala, nisem dojel, nekatere sem šele pred dvema letoma. Včasih nam življenje da vse na rokah, koliko pa smo pripravljeni sprejeti in kdaj, pa je na nas. Vidi se, da to kar počne, počne iz srca, da ve kaj dela in v to verjame. Da je to skladno z njo. Ogromno predavateljev govori eno, drugo pa živi. Ona me je pritegnila in povabil sem jo, da delavnice izvaja v naših prostorih. Najprej sem bil le udeleženec, spremljal delo in učinek na ljudeh v sistemskih postavitvah. Vedel sem, da deluje, ko pa sem videl, da tega ne moreš zaigrati, je še bolj dragoceno spoznanje.
Jaz vem, kaj je moje poslanstvo: ljudem, ki jim je dano poslanstvo, pomagati stopiti na svojo pot. Ogromno ljudi ima to v sebi, a ne ve, kaj bi s tem.
Ko mi je umrl stric, sem bil star 10 let. Sanjal sem, da se je stric na stopnicah prišel poslovit. Ko sem mami in teti zjutraj povedal, kaj se je zgodilo, nista verjeli. Ko sta čez eno uro dobili sporočilo, sta bili v šoku.
Kakšna je bila tvoja prva postavitev?
Moja prva postavitev je bila organizacijska. Moderiranje postavitev je odgovorno delo. In moja izkušnja je bila z nekom, ki ve, kaj dela (Nataša Čebulj). Postavitev je energijska in delo na teh nivojih je še bolj odgovorno.
Vsega se ne spomnim, postavljal sem podjetje –organizacijo ljudi v takratnem projektu, tako tiste, ki sem jih imel, kot tiste, ki sem jih rabil in jih nisem imel. Izkazalo se je, da z vsemi tremi vodilnimi nekaj ni v redu, a tega v tistem trenutku nisem hotel videti. Imel sem partnerja, ki ni želel prevzeti odgovornosti in je želel s projekta le potegniti nekaj zase. Tudi za direktorico marketinga sem videl, da je njena pozornost usmerjena drugam. A tega enostavno nisem verjel, saj je bila vešča komunikacije. Na žalost pa se ni ukvarjala z ljudmi.
Kasneje, ob reorganizaciji, se je vse s postavitve potrdilo. Če bi prej odreagiral, bi najbrž rešil projekt, takrat je bilo že prepozno. Ko projekt ni uspel, sem šel preverjati za nazaj in dobil potrditve, da je bilo vse tako, kot sem že videl v postavitvi, da ključni ljudje, na katere sem računal, ne bodo odgovorno speljali svojega dela. Tisti trenutek v postavitvi nisem želel razumeti, sprejeti odgovornosti in jih takoj odstaviti, saj jim nisem znal razložiti, zakaj. Zdelo se mi je težko izpeljati zamenjave ljudi. Danes odreagiram takoj.
Še eno darilo sem dobil v tej postavitvi. Vedel sem, da sem od nekdaj dober v kreaciji, pri realizaciji pa se je vedno zatikalo. V postavitvi se je pokazalo, da s prizemljevanjem (realizacijo) nekaj ni v redu, nekaj v zvezi z mojim očetom, a takrat nisem želel vedeti več. Elementi v postavitvi so bili nestabilni, obračali so se stran od mene, ob delegirani nalogi so izražali neugodje. V njih sem že videl to energijo, a nisem zmogel dojeti. Pred tremi leti pa sem ugotovil, da moj oče ni moj biološki oče. Zavedel sem se, da sem že v postavitvi videl resnico, a si je nisem hotel priznati. Vsi ljudje imamo globoko v sebi senzorje za resnico, le prostor si moramo pustiti, da jo še priznamo.
V postavitvi sem videl, da če ne bom zamenjal določenih ljudi, to ne bo dobro za projekt. Globoko v sebi sem to vedel, a tisti trenutek mogoče tega nisem zmogel, niti nisem imel ustreznih znanj. Greš naprej in upaš, da bo drugače. Ko se je lekcija zgodila, mi je bilo vseeno, ker sem vedel. Bil sem miren, le še predihati sem moral.
Projekt je torej propadel, kaj si naredil s spoznanji iz postavitve?
Zdaj delam le z ljudmi, ki imajo podobne vrednote kot jaz, ki imajo odnos, delovne navade. Takrat sem delal z ljudmi, ki so bili uspešni in dobri profesionalno. Nismo pa imeli enakih vrednot. To je kot v partnerstvu. Če sta dva skupaj le zato, da sta, nimata pa istih interesov, želja in vrednot, dolgoročno partnerstvo ne more preživeti. Res sem rabil leto dni po propadlem projektu, da sem poplačal dolgove in škodo. Sprejel sem, da sem sam odgovoren za to. Danes odreagiram takoj. Brez te izkušnje ne bi mogel.
Še nekaj, danes zaupam svojim občutkom. Kot ta teden, ko sem čutil, da moram s sodelavko v Banja Luko. Tam imamo podjetje in zaznal sem težave. Sodelavki niso dovolili prestopa meje, a jaz sem vztrajal, jo odložil na meji in nadaljeval sam. Izkazalo se je, da so bile v delu partnerke nekorektnosti. Ker je bil čas pandemije, se je uspešno izmikala. Bila je spretna v komunikaciji in uspešno prikrivala pomanjkljivosti v poslovanju.
Ta izkušnja s propadlim projektom me je v bistvu rešila. In spremenila, da zdaj drugače reagiram.
Sistemsko delovanje ti je očitno blizu, drži?
Pred 7 leti mi ni bilo, danes mi je. Najhuje je, če tako kot jaz dolga leta delaš v financah, tam si le strogi um. Da storiš ta korak, da iz razumskega sveta stopiš na pot svojega poslanstva, ti pomagajo delavnice transformacije.
Razumem, da je vse sistem. Kot voda: ko vanjo pomočim prst in ga umaknem, voda zalije to luknjo. Vse deluje na vse.
Danes razumem svojo družino, kakšen sistem je. Zaznaval sem že prej, a nisem razumel. Čutil sem, da nekaj manjka, a takrat nisem vedel, da je to splavljen bratec.
Tudi v partnerstvu sistemsko razmišljanje zelo pomaga. Vedno sta prva partnerje, potem pride otrok in če je fokus na otroku, partnerstvo razpade.
Enako je v podjetju, če nimaš razrešenega odnosa z vodstvenim kadrom, torej ni zaupanja, ukvarjaš pa se s tistimi v operativi, ne boš rešil ničesar. Prevzemanje odgovornosti je najprej na najvišjih nivojih, to so osnove. Vsak posameznik je svoja celica, vsaka celica ima svoj sistem. In ko se zaveš moči svojega vpliva na sistem, lahko deluješ.
Komu bi priporočal poslovno sistemsko postavitev?
Vsaj dvema skupinama podjetnikov ali podjetij.
Prvi so tisti, ki so štartali podjetje ali pa samo nov projekt. Če se hočeš peljati iz Ljubljane v Beograd in navigaciji ne poveš jasno, kje želiš iti, te lahko pelje čez Nemčijo. Torej jasen fokus. Postaviti dobro ekipo in vedeti, kaj in kam želiš. Ko to delaš, veš da bodo spremembe in temu se vsi izmikamo. Tukaj sistemska postavitev pokaže, kaj je treba spremeniti.
Pred leti mi je neka gospa rekla, vsako podjetje bo doživelo potres. Včasih ga je dobro namenoma narediti: tisti, ki je za skočiti, naj skoči ven čim prej.
Druga skupina so utečena podjetja. Več, kot je ljudi, več je energij in sistemov. Ko je več ljudi na več mestih, lahko zastaja energija. S sistemsko postavitvijo vidiš, kje zastaja, kje je izvor težave in kje je treba ukrepati, razrešiti. Mogoče človek na nekem delovnem mestu ne razvije vsega svojega potenciala in bi ga mogoče lahko kje drugje. Na tem mestu pa bi se bolje razvijal nekdo drug. To vidiš v postavitvi.
Še mogoče nasvet. Metode sistemske postavitve ni treba razumeti; delujejo in samo to je pomembno. Vsi iščemo ljubezen, pa je nihče ni videl. Dovoliti si, da vidimo resnično sliko, je veliko. Podjetja, ki hitro zrastejo, imajo težave z integracijo karakterjev, timov, različnih komunikacij. Tam poka. In s sistemsko postavitvijo vidiš, kje in kaj poka. Hočeš nočeš, dobiš spoznanja in ne moreš jih več zanikati, ne moreš se več sprenevedati. Lahko nič ne narediš ali pa temu slediš, tu si svoboden.
Pri poslovnih timih so pomembne podobne vrednostne in skupen cilj. Je kot blagoslov, ki postavi temelje za dober posel. Recimo: če prodaja dobro teče, to ustvarja dobiček in podjetje prosperira. Lahko imaš denar, a nimaš miru ali časa. Danes mi je pomembno, da zaznavam, kje imam stres.
Ljudje zaznavamo, a nam um prikroji razlago, da mu ustreza. Sistemska postavitev nam da pogled, ki ga um ne zna nadzorovati. Podjetniki imamo ogromno veščin in znanja, a hkrati močan obrambni mehanizem. Ta najbolj ovira ravno nas. Mi sami se oropamo svoje lastne dobre prihodnosti.
Je še kaj, kar bi nam želel sporočiti?
Tudi če nečesa ne razumete, si dovolite preizkusiti in se odpreti novemu. Vsako novo spoznanje nekaj odklene in je lahko ključ do ključnega. Sistemska postavitev je kot kompas do vaših srčnih želja. Noben podjetnik nima podjetja, ker mu je dolgčas niti samo zaradi denarja. Ampak zato, ker ima nek višji cilj. Tega lahko dosežemo po ravni črti ali naokoli. S postavitvijo je ta proces bistveno krajši. V podjetništvu pa govorimo o času, denarju in živcih. Ja, dovolite si.
Spraševala je Mojca Justin
objavljeno v mesečniku Sistemska zavedanja št.35, junij 2020